Ecclesia Gnostica Catholica
Gnostična Katoliška Cerkev
Ecclesia Gnostica Catholica (E.G.C.) ali Gnostična Katoliška Cerkev predstavlja ekleziastični (cerkveni) vidik Ordo Templi Orientis (O.T.O.). Gnostično Katoliško Cerkev so leta 1907 E.V. ustanovili Jean Bricaud, Gerard Encausse in Louis-Sophrone Fugairon. Slednja dva sta bila škofa gnostične cerkve Julesa Doinela (1890e.v.), preden je ta kot patriarh abdicirala. Kot vse kaže je leta 1908e.v. Theoder Reuss s strani Encausseja, Bricauda in Fugairona prejel škofovsko posvetilo in primarno avtoriteto v Gnostični Katoliški Cerkvi, v znak zahvale za patent (pooblastilo za izvajanje) masonskih obredov Memphisa in Mizraima. Istega leto so Encausse, Bricaud, in Fugairon spremenili ime svoje cerkve v »Univerzalna Gnostična Cerkev,« in Reussu prepustili ekskluzivno avtoriteto v Gnostični Katoliški Cerkvi. Kot vse svoje ostale organizacije je Reuss G.K.C. inkorporiral v sistem O.T.O.
Ime »Ecclesia Gnostica Catholica« je skoval Aleister Crowley, ko je leta 1913 e.v. napisal gnostično mašo za O.T.O. Reuss je mašo prevedel v nemščino, jo leta 1920 objavil in usvojil kot uradni obred G.K.C., ter se razglasil za »Suverenega patriarha in nadškofa G.K.C.« kakor tudi za gnostičnega odposlanca (nuncija) za Švico Bricaudove Univerzalne Gnostične Cerkve. Reussova objava gnostične maše je pomenila uradno sprejetje zakona Teleme s strani G.K.C. in njeno formalno razglasitev neodvisnosti od Bricaudove U.G.C. Gnostična Katoliška Cerkev ali E.G.C.je torej neločljiv del Ordo Templi Orientis, gnostična maša pa eden od uradnih ritualov, natančneje povedano osrednji ritual Ordo Templi Orientis.
Medtem ko E.G.C. izvira iz časov francoskega gnostičnega preporoda ki se je odvijal konec 19. stol. In je bil gibanje znotraj krščanstva, je odtlej sprejela zakon Teleme, razglasila neodvisnost od Krščanske Univerzalne Gnostične Cerkve, in je odtlej ne gre smatrati za krščansko cerkev. E.G.C. ne posreduje krščanskih zakramentov, njena ekleziastična moč pa temelji na duhovnem nasledstvu, prejetem od Mojstra Teriona in konstitutivnih starešin (orig. Constituent originating assemblies of O.T.O.) O.T.O., in ne tradicionalnem krščanskem izročilu. Teologija, doktrina in sakramentalna teorija E.G.C. temelji na načelih telemitske religije. Čeprav so njeni obredi in ceremonije eklektični po obliki (saj črpajo iz svečeniških praks mnogih kultur in zgodovinskih verskih sistemov), so po značaju predvsem telemitski. Tradicionalne doktrine, teologija, kanonski zakon in insignije rimokatoliške, pravoslavne in jakobinske cerkve niso v veljavi v Gnostični Katoliški Cerkvi.
SPLOŠNO O E.G.C. MAŠI
Liber XV ali Gnostična Maša, je uradni javni osrednji obred O.T.O. in E.G.C. Rečeno je bilo, da so v obredu E.G.C. Maše razkrite vse pomembne skrivnosti O.T.O.
« Za čas svojega življenja je Crowley trikrat objavil mašo: leta 1918 e.v. v publikaciji »The International,« leta 1918 e.v. v Ekvinoksu zv. III št. 1 (Modri Ekvinoks), ter leta 1929 e.v. v dodatku VI Magike v Teoriji in Praksi. Theodor Reuss je leta 1920 e.v. objavil nemško različico maše. Prvo javno izvedbo je doživela v nedeljo 19. Marca, leta 1933 e.v., s strani Wilfreda T. Smitha in Regine Kahl v Hollywoodu v Kaliforniji.
V 73. poglavju svojih izpovedi Crowley pravi: » Med tem obdobjem (poleti 1913 e.v. op. editorja) se je v moji zavesti jasno izoblikovala celotna interpretacija osrednjega misterija prostozidarstva. V dramski obliki sem jo izrazil v delu »Ladja.« Lirični klimaks je v določenem smislu moj skrajni dosežek kar se tiče invokacij. Dejansko se mi je refren, ki se začne z besedami: »Ti, ki si onstran vsega, kar sem jaz…«, zdel vreden da se ga uporabi kot himno v obredu gnostične katoliške cerkve, katerega sem konec tistega leta pripravil za uporabo O.T.O. in predstavlja osrednji obred tega reda, tako javni kot privatni, ter korespondira z mašo rimokatoliške cerkve.«
TELEMITSKI PRAZNIKI IN PRAZNOVANJA
Praznovanje prve noči preroka in njegove neveste (12.8.), praznovanje treh dni pisanja Knjige Zakona (8.9.10. April), praznovanje za najvišji ritual (20.3.), rituale elementov in občasna praznovanja (ekvinokciji in solsticiji), praznovanje ognja (pubertete dečka), praznovanje vode (menstruacije), praznovanje življenja (rojstva) in večje praznovanje smrti, ter druge občasne festivale, proslave in praznovanja.
ČLANSTVO
Trije priznani podrazredi cerkve so: duhovščina (duhovniško članstvo), laiki (posvetno članstvo) in škofje v prijateljstvu (posvetovalno članstvo). Duhovščina sestoji iz Očeta (ali Matere) cerkve, nadškofa, škofov, svečenikov in svečenic ter diakonov. Oče (ali Mati) cerkve lahko občasno doda nove podskupine znotraj omenjenih podrazredov, s takimi kvalifikacijami, privilegiji in dolžnostmi, kot se njemu. oz. njej, zdijo zaželjene.
LAIČNO ČLANSTVO
Laično članstvo v E.G.C. je dodeljeno z obredom krsta in nato z obredom birme (konfirmacije). Krst je dostopen katerikoli osebi, ki šteje vsaj 11. let, vendar pa s tem ta oseba še ni laični član, oz. nima laičnega statusa. Konfirmacija je dostopna katerikoli osebi, ki je bila krščena. Krst in/ali birma katerekoli osebe, ki je mlajša od 18. let, terjata predhodno pisno soglasje enega od staršev ali skrbnikov. Krst in konfirmacija sta javna obreda.
JAVNO IN ZASEBNO SLAVLJENJE MAŠE
Javna izvedba gnostične maše je tista, ki je odprta za javnost, ali ki je v uradnih O.T.O. publikacijah naznanjena kot »gnostična maša,« »gnostična katoliška maša,« »Liber XV« ali z ekvivalentnimi izrazi. Zasebna izvedba gnostične maše je tista, na kateri so vsi udeleženci iniciacijski člani O.T.O. ali pa vsaj Minervali.
Sodelovanje na Gnostični Maši.
Vsak član (tudi interesent), ki želi sodelovati in biti del Gnostične Maše, je toplo pozvan in srčno dobrodošel k uveljavljanju te pravice, saj je to lahko zelo koristna izkušnja za posameznika.
Vsakdo, ki se želi udeležiti praznovanja Gnostične Maše je naprošen, da se predhodno prijavi v tajništvu Lože, kjer bo dobila vsa dodatna navodila in odgovore na morebitna vprašanja.
” Lao-tzu in Siddhârtha in Krishna in Tahuti, Mosheh, Dionysus, Mohammed in To Mega Thêrion, in prav tako, Hermês, Pan, Priapus, Osiris in Melchizedek, Khem in Amoun in Mentu, Hêraclês, Orpheus in Odysseus; Vergilius, Catullus, Martialis, Rabelais, Swinburne, in mnogi sveti pesniki; Apollonius Tyanæus, Simon Magus, Manes, Pythagoras, Basilides, Valentinus, Bardesanes in Hippolytus, ki so prinesli luč gnoze nam, svojim naslednikom in dedičem; zatem Merlin, Arthur, Kamuret, Parzival, in mnogi drugi preroki,svečeniki in kralji, ki so nosili Kopje in Kupo, Meč in Disk nasproti pogano; in prav tako tile: Carolus Magnus s svojimi vitezi, nato William of Schyren, Frederick of Hohenstaufen, Roger Bacon, Jacobus Burgundus Molensis the Martyr, Christian Rosencreutz, Ulrich von Hutten, Paracelsus, Michael Maier, Roderic Borgia Pope Alexander the Sixth, Jacob Boehme, Francis Bacon Lord Verulam, Andrea, Robertus de Fluctibus, Johannes Dee, Sir Edward Kelly, Thomas Vaughan, Elias Ashmole, Molinos, Adam Weishaupt, Wolfgang von Goethe, William Blake, Ludovicus Rex Bavariæ, Richard Wagner, Ludwig von Fischer, Alphonse Louis Constant, Friedrich Nietzsche, Hargrave Jennings, Carl Kellner, Forlong dux, Sir Richard Payne Knight, Sir Richard Francis Burton, Paul Gauguin, Docteur Gérard Encausse, Doctor Theodor Reuss, in Sir Aleister Crowley ”
Celoten spisek gnostičnih svetnikov prikazuje pot skozi čas in različne faze zgodovine. Imena predstavljajo glavno nit našega toka. Ti možje so varuhi skritega ognja, ne glede na to kako so ga razumeli ali oboževali. V osebnem smislu oni predstavljajo potrdilo našega magikalnega toka, naša predhodna življenja, dediščino, učitelje in heroje.
Svetništvo v Telemi ne smemo mešati s svetniki kot jih označujejo v zahodni Teologiji in imajo v A.C. delih popolnoma drugačen pomen. V Liber Astarte A.C. podaja obsežno definicijo svetnikov, kot nekoga, ki je izpopolnil svojo predanost božanskosti. V liber 418 – 12 Etir A.C. povezuje svetništvo z stopnjo Magister Templi; z nekom, ki je svojo (devotion) vdanost izpopolnil do Babalon (Binah).
The Book of Lies, Liber Aleph, in The Heart of the Master vsebujejo spisek svetnikov katere A.C. smatra, da so služili kot Veliki Svetovni Iniciatorji, Magister Templi in Veliki Magi Velike Bele Bratovčine Srebrne Zvezde.
Poglavje 7. Knjige Laži vsebuje spisek teh, ki so identični z Magister Templi –Lao-tzu , Siddhartha , Krishna , Tahuti , Mosheh , Dionysus in Mahmud
Poglavje 68-74 v Liber Aleph vsebuje spisek Magov; Lao-tze , Gautama , Krishna , Dionysus , Tahuti , Mosheh in Mohammed.V knjigi Srce mojstra, odlomek „ Inicijatorji“ so podani; Fu-Hsi, Lao-Tze , Gautama , Zerdusht (Zarathustra), Pythagoras , Dionysus , Osiris , Apollon ( Apollonius of Tyana ), Plotinus, Jacobus Burgundis Molensis , Mohammed , Sir Edward Kelly and Christian Rosenkreutz . Helena Petrovna Blavatsky je pravtako podana kot sestra Velike Bele Bratovčine.
V petem poglavju Liber XV Gnostične Maše opisuje svetnike kot te ki so oboževali „Gospoda Življenje in Radosti“ ki je moč vsakega človeka in esenca vsakega pravega boga na površju zemlje. Spisek vsebuje 22 inicializiranih imen skupno 70 imen (vključno z William Blakom).
Očitno in razvidno je, da spisek ne vsebuje žensk. Razlog za to ni popolnoma jasen in še vedno vsebuje razne špekulacije. Ve se, da je O.T.O. hotel na ta način zaščititi zenske v času ko je bil napisan Liber XV.
Nekateri verjamejo, da je priziv svetnikov predviden, da obvesti Svečenika o njegovem delu in vlogo kot moški oboževalec.
Na Ženski konferenci leta 1996 je Hymenaeus Beta opisal G.M. kot praznovanje seksualne polarnosti, njene kozmične in naravne medigre. Za spisek Svetnikov je dejal „ To je peščica moških in moških bogov, ki so razumeli Božanskost Ženske. – Nekoč bodo morda ženske Suverene Cerkve manifestirale genija, ki bo ustvaril Mašo v kateri bo ženska vloga bolj aktivna, moška pa bolj pasivna. V kateri bo diakon govoril o zgodovini žensk, ki so oboževale Božanskost moškega.
Ustanovitelj Gnostične Katoliške Cerkve je bil Jules Doinel (1842-1903) v Franciji. Doinel je bil knjižničar, član Prostozidarjev, antikvariat in praktični spiritist. V svojih nenehnih poskusih komunikacije z duhovi se mu je pojavila vizija božanske ženskosti na različne načine. On je poskušal razvrstiti in dati mesto ženski v religiji.
Doinelov gnosticizem temelji na gnosticizmu Simona Maga in Valentina. Sakramente je vzel od Katarov. Struktura in liturgija pa je temeljila na Romanski Cerkvi, Katarih im Prostozidarjih.